Zorenje ženske v ljubezni do sebe: ko prijaznost do sebe potrebuje tudi resnico

Morda poznaš to zgodbo.

Leta in leta si bila »dobra« – zanesljiva, odgovorna, taka, na katero se vsi lahko zanesejo.
Poskrbela si za otroke, partnerja, starše, delo, hišo.

Vmes si odkrila tudi samosočutje: da ni treba ves čas gnati sebe, da smeš dati pozornost sebi in biti sočutna do sebe, in lažje ti je bilo, ko je šlo kaj »narobe«.

In vendar …
nekje po 45. letu se zgodi nekaj novega.
Življenje začne tiho šepetati:

»Prijaznost do sebe je čudovita.
Zdaj pa potrebuješ še resnico.«

Ne zadošča ti več, da se »samo razumeš«.
Čutiš, da ne moreš več živeti proti sebi – v odnosih, v delu, v načinu, kako ravnaš s svojim telesom in časom.

To ni napaka, to je pot zorenja v ljubezni do sebe.

Ko samosočutje ni več dovolj na poti ljubezni do sebe

Samosočutje je za mnoge od nas prvi velik preobrat:

• namesto krutega notranjega kritika pride nežnost,
• namesto sramu in samoočitanja pride razumevanje za svoje rane,
• namesto stalnega »moram biti boljša« pride vsaj malo dovoljenja, da sem človek.

To je dragoceno.
Brez tega bi mnoge ženske ostale ujete v preživetvenih strategijah in kroničnem samoponiževanju.

A v nekem trenutku začutiš:

• »Ja, razumem, zakaj mi je težko …
  ampak še vedno pristajam na odnose, ki me bolijo.«
• »Znam biti nežna do sebe, ko sem utrujena …
  a si še vedno ne dovolim počitka.«
• »Vidim svoje vzorce …
  a ne naredim konkretnega koraka drugače.«

Tu samosočutje ni narobe.
Je pa premalo, če ostane samo mehka odeja, pod katero se še vedno izogibamo resnice.

Ko življenje postane prelomnica za zorenje v ljubezni do sebe

Obdobje sredine življenja – ko otroci odraščajo, telo se spreminja, odnosi se preverjajo, delo in smisel se postavljata na novo – postane za mnoge ženske prelomnica.

Ne gre več samo za to, da se do sebe obnašaš manj kruto.
Življenje te povabi, da začneš do sebe ravnati tudi:

• bolj resnično,
• bolj odgovorno,
• bolj v skladu s tem, kar tvoja duša v resnici želi živeti.

Zorenje v ljubezni do sebe pomeni, da se ljubezen do sebe razširi iz prijaznega odnosa do svojih ran
v odgovoren, resničen odnos do celotnega svojega življenja.

Štirje stebri zrele ljubezni do sebe

Ljubezen do sebe si lahko predstavljaš kot štiri stebre:

1. Zavedanje – iz speče zavesti v prisotnost ljubezni do sebe

Brez zavedanja tečejo programi:
družinski vzorci, nepredelane rane, stari strahovi, avtomatske reakcije.

Po 45. letu to vidiš zelo jasno:

• »Zakaj vedno jaz prevzamem vse?«
• »Zakaj spet znižam svojo mejo?«
• »Zakaj me isti stavek partnerja vedno znova zaboli?«

Zorenje v ljubezni do sebe se začne, ko si upaš videti resnico pod zgodbo:

• kaj misliš,
• kaj čutiš,
• kje se izdaš,
• kje bežiš pred bolečino v otopelost, delo, hrano, zaslone.

To je trenutek, ko zavest ni več speča.
Začneš bolj budno opazovati sebe – ne da bi prezrla ali zakrila tihi glas resnice v sebi.

2. Stik s seboj – z dušo, višjo zavestjo in ljubeznijo do sebe

Brez stika s seboj se odločaš iz:

• lažnega jaza (kako »moram« delovati, da bom dovolj dobra),
• obrambnih mehanizmov psihe,
• gole logike (»tako je najbolj praktično«, »saj nimam izbire«),
• starih zgodb (»pri naših ženskah je pač tako«).

Stik s seboj pomeni: »Ustavim se. Vdahnem.
In vprašam: Kaj je res v skladu z menoj – z mojo dušo?«

To je zelo konkretno.

Včasih pomeni, da v odnosu ostaneš, a začneš postavljati meje drugače.
Drugič pomeni, da se iskreno soočiš s tem, da je nekaj zares pri koncu.
Včasih pomeni, da se po letih »biti dobra« vprašaš:

»Česa si pa JAZ globoko v sebi res želim v naslednjih 10–20 letih svojega življenja?«

3. Iskrenost – ko si v imenu ljubezni do sebe ne lažemo več

Brez iskrenosti:

• si govoriš, da »ni tako hudo«,
• opravičuješ druge (»on ima pač težko otroštvo«),
• ali pa vso krivdo prevališ nase (»jaz sem preobčutljiva«).

Zrela ljubezen do sebe, ki prihaja iz tvoje duše, te nežno, a odločno vabi:

»Dovoli si resnico.«

• Ali me ta odnos v resnici nadgrajuje – ali me le še izčrpava?
• Ali to delo služi moji duši – ali samo strahu pred pomanjkanjem?
• Ali res skrbim za svoje telo – ali le gasim požare?

Iskrenost brez topline je brutalna.
Iskrenost, ki jo spremlja ljubezen, pa je osvobajajoča.

4. Odgovornost – iz vloge žrtve v ustvarjalko svojega življenja in ljubezni do sebe

To ni: »Jaz sem za vse kriva.«
To je: »Jaz sem tista, ki lahko izberem drugače.«

• Lahko spoznam misel duše.
• Lahko postavim mejo.
• Lahko poiščem pomoč.
• Lahko se začnem učiti novega načina ravnanja s sabo.
• Lahko neham čakati, da bo nekdo drug končno poskrbel zame, in začnem graditi življenje, ki vključuje mojo notranjo resnico.

Če ostanemo samo pri samosočutju, se lahko zgodi, da se tolažimo ali lažemo sebi, namesto da bi se premaknile.

Zorenje v ljubezni do sebe zato pomeni: objamem se – in iz tega objema sprejemam resnične odločitve.

Trpljenje je zgodba, bolečina je resničnost – in kje je tu ljubezen do sebe

Ena ključna razlika na tej poti je:

Trpljenje je zgodba. Čutiti bolečino pa je resničnost.

• Bolečina je to, kar čutimo zdaj: žalost, jeza, strah, osamljenost.
• Trpljenje so zgodbe, ki jih pripnemo na to bolečino:
  • »Nikomur nisem pomembna.«
  • »Nihče me ne vidi.«
  • »Za mene je prepozno.«

Zrela ljubezen do sebe te povabi:

• da si dovoliš čutiti staro bolečino, ki ni le samo tvoja,
• da prepoznaš zgodbe in jih ne hraniš več,
• da prepoznaš navade, ki ne podpirajo nikogar – niti tebe,
• da se vprašaš:

»Kaj je tukaj res? In kaj je le stara zgodba, ki ustvarja trpljenje?«

Samosočutje je tukaj neprecenljivo:

»To boli. In jaz sem tukaj zate.«

In potem pride še naslednji korak:

»Kaj je moj odgovoren, ljubeč korak naprej?«

Mini vaja z Ljubeznijo: Ovoj Ljubezni v vsakdanjem življenju

Ljubezen do sebe ni nekaj, kar moraš »izumiti«.
Je nekaj, kar že obstaja kot polje vsesplošne Ljubezni, kot svetloba, iz katere je zgrajeno tvoje telo in vse, kar je okrog tebe.

Ženske se zdaj ponovno učimo, kako zavestno sodelovati s tem poljem univerzalne inteligence, kako jo spustiti v srce, telo, odnose, okolje. Učimo se, kako se z njo uskladiti v mišljenju, čutenju in dejanjih.

V seminarju Učenje o Bogu: Izgradnja sveta z Ljubeznijo dr. Grabovoj daje konkretne tehnike in postopke, ki so osnovani na razumevanju večne gradnje sveta in poslanstva vsakega človeka, da pri tem sodeluje na skladen in harmoničen način.

Spodnja vaja je prirejena iz tehnike Ovoj Ljubezni iz seminarja Izgradnja sveta z Ljubeznijo in prilagojena temi zorenja v ljubezni do sebe.

Vzemi si 5–10 minut. Umiri se. Pomisli na nekaj, za kar si hvaležna. Občuti to hvaležnost v svojem srcu kot prijetno toplo energijo.

1. Namera

Zapri oči in v sebi izreci:

»Usklajujem se z Ljubeznijo in delam za največjo možno harmonično rešitev zase in vse vključene.«

2. Izberi eno področje, kjer čutiš, da samosočutje ni več dovolj

To je lahko:

• odnos, v katerem se izgubljaš,
• situacija, kjer stalno prestopaš svoje meje,
• navada, s katero izdajaš svoje telo (pretirano delo, hrana, ignoriranje bolečin).

Dovoli si začutiti bolečino, ki je tukaj prisotna – brez zgodb.

3. Ovoj Ljubezni

Predstavljaj si, da gledaš nase od zunaj.
Ljubezen se obnaša kot razumen sistem in začne izravnavati to, kar ni v skladu z Božjo normo.

Samo glej ovoj svetlobe okrog sebe. Nežno ga opazuj in dopusti, da se ovoj srebrno bele svetlobe okrog tvojega telesa obnovi. Medtem ko opazuješ, jo lahko občutiš kot prijetno toplo energijo.

4. Vprašanje zrele ljubezni do sebe

Pred seboj vizualiziraj situacijo iz izbranega področja, kjer čutiš, da samosočutje ni več dovolj. Situacijo samo opazuješ, kot da jo prvič zares vidiš.

Zaznaj nivo Ljubezni do sebe, vpletenih oseb in okoliščin. Ta nivo samo opazuješ, aktiviraš Ljubezen, da izravnava problem, in zaznavaš, kaj je tvoj naslednji korak. Ob tem se lahko tudi vprašaš:

»Kakšen je en konkreten, majhen korak zrele ljubezni do sebe v tej situaciji?«

Ni potrebno, da je to nekaj velikega. Morda bo to:

• en odkrit pogovor,
• jasna meja,
• sprememba majhne navade, ki telo vsak dan malo izdaja,
• odločitev, da si poiščeš podporo, namesto da vse nosiš sama.

Kar koli pride, zapiši.
To je tvoj naslednji korak na poti Ljubezni – tvoje osebno upravljanje z Ljubeznijo v konkretnem življenju.

Korak naprej: kaj bo tvoja naslednja odločitev v ljubezni do sebe?

Če povzameva:

• Samosočutje te je pripeljalo od samokritike do prijaznosti.
• Zorenje pa te vabi, da dodaš še:
  zavedanje + stik s seboj + iskrenost + odgovornost.

To ni »projekt popravljanja sebe«.
To je tvoja pot Ljubezni – pot, na kateri srečuješ sebe iz različnih obdobij svojega življenja in jih objemaš v vedno večji resnici.

Morda si tudi ti danes lahko rečeš: »Hvaležna sem za vse, kar sem se naučila o prijaznosti do sebe.
Zdaj sem pripravljena stopiti še korak naprej –
v resničnost, odgovornost in zrelo ljubezen do sebe.«