Osebnostna in duhovna rast skozi partnerski odnos
Partnerski odnos je odnos intimnosti in zato je eden najbolj tesnih in svetih odnosov, kar jih lahko izkusimo.
Izhajal naj bi iz svobodne izbire, vendar redki dosežejo stanje zavedanja, da lahko že v prvo izberejo iz tega nivoja. Kljub temu, je v osnovi vsak partner, ki ga izberemo, za nas pravi partner, ker odraža našo izbiro in vse kar iz nje lahko izhaja in ga zato lahko sprejmemo kot svojega najboljšega partnerja v danem trenutku.
Odnos je vedno tak, kakršnega skupaj ustvarimo, zato kot odrasli zanj lahko prevzamemo popolno odgovornost, brez nepotrebnih očitkov in občutkov krivde. Skozi nepopolnosti, ki jih doživljamo v odnosu, pogosto kot našo lastno projekcijo v partnerju, odkrivamo priložnosti za našo osebnostno in duhovno rast. Če tega ne zmoremo, odnos slej kot prej izgubi pomen in je zato naravno, da razpade.
Pogost vzrok za razočaranja v partnerskem odnosu so odločanje iz nivoja svojega ega, nepoznavanje ter nerazumevanje sebe in partnerja. Razočaranja vodijo v konflikte, varanje, zapiranje vase, pogasitev strasti,… ti pa v razpad zveze. Odločanje iz nivoja svojega ega, daje prednost zgolj enemu posamezniku in ne uravnoteženemu odnosu svobodne zavezanosti.
Svobodna zavezanost pomeni, da partnerja v odnosu dihata skupaj,
vendar vsak polno s svojimi pljuči.
Če v odnosu ne razrešimo resničnih vzrokov nastalih težav oz. iz svoje strani ne storimo vsega, z razpadom zveze pogosto »izgubimo« dano priložnost osebnostne in duhovne rasti. Ko stopimo v novo partnersko zvezo, pogosto doživljamo podobne zgodbe – scenarij ostaja primerljiv, le soigralci so se spremenili. Pogosto se izkaže, da dokler nismo osvobojeni pogojenosti, polzavedno ali nezavedno v naslednji izbiri izberemo morda primerljivega partnerja s prvim ali pa njegovo nasprotje ali sledimo drugim interesom, ki ne izhajajo iz ljubezni in resnice. Situacije se ponovijo ali nadgradijo, odvisno od nas samih, izbranega partnerja ter osnovne izbire.
Če želimo imeti dober partnerski odnos, rabimo sami postati sebi in partnerju dober partner.
Če se v odnosu odločamo na osnovi vrednot kot so: spoštovanje, ljubezen, sprejemanje, iskrenost in zaupanje; ter te vrednote v odnosu dejansko tudi živimo, bomo ustvarili zdrav in svet partnerski odnos.
Buda v eni od svojih misli pravi, da je bolje kot tisoč praznih besed ena beseda, ki prinese mir. Mir postane naša resničnost bivanja v partnerskem odnosu, ko osvojimo lekcije. Če želimo mir v partnerskem odnosu doseči s poslušanjem svojega ega, miru dejansko ne bomo dosegli, zato je potrebno poslušati tudi svoje zamere, krivde in strahu osvobojeno srce, vest in zdrav razum. Ta tri »orodja« nam na poti našega osebnostnega in duhovnega razvoja pomagajo do najoptimalnejših odločitev, ko dva za dobro obeh prispevata najboljše v odnosu drug do drugega.